Danes se sprašujemo, kdo je sklatil tekstilnega Golijata ter nam “smrtnikom” omogočil, da nosimo kraljevsko blago.
Angleži so v tekstilstvu suvereno korakali, imeli so direkten dostop do bombažnih polj v kolonizirani Indiji, poceni domačo delovno silo (beri: otroci), parne stroje in najboljše inženirje sveta… niti zavedali se niso, kako močno bodo padla njihova industrijska mesta oz. cottonopolisi (Manchester, Liverpool itd.).
Tepih izpod nog jim spodnese “underdog” – 30 let stara, nedavno osamosvojena kolonija na drugem koncu oceana in neki možakar, čigar imena ni poznal nihče.
Neznanec po imenu Eli Whitney se v zgodovino zapiše kot revolucionar tekstilne industrije, lahko bi mu komot rekli Henry Ford tekstilstva. Eli ni bil ne Anglež, ne Francoz, ne Indijec, bil je državljan ___________ (katere države je današnje nagradno vprašanje – ime države napišite v komentarje na FB).
Leta 1793 je izumil cotton gin, kar pomeni stroj za ločevanje semen od bombaža. Ta lesena škatla je mehansko ločevala vlakna od semen ter ga razčesavala. Število ur, potrebnih za balo očiščenega surovega bombaža se je zmanjšalo iz 600 na 12. Svoj načrt je patentiral in ga s tem objavil javnosti – to se mu je maščevalo, saj so ga nato tovarne le prekopirale na svoje obstoječe stroje. Whitney je dal svetu tako veliko, a prejel bore malo.
Ker je jug ZDA vremensko optimalen za pridelavo bombaža, so Američani s svojo tehnologijo in boljšo surovino (daljša in močnejša vlakna) hitro prehiteli svoje bivše gospodarje. ZDA je danes tretja v izvozu bombaža, za Kitajsko in Indijo. Svoj bombaž izvaža v Kitajsko, Vietnam in Turčijo (prvi 3).
Ena majhna, prenosljiva mašinca, ki jo lahko sestavi vsak majstr v 1 tednu je zrušila giganta. Cotton gin, domači ameriški bombaž, zasuk starih trgovskih poti ter bolj optimizirane tovarne drugod po svetu so botrovale zaprtjem starih britanskih dimnikov. Danes Britanije ni več najti med top 10 izvozniki tekstila.
Pingback: Bombaž3 - Joe&Luca Shop