Kaj, če bi namesto pelargonij to leto posadili…

Zadnji dve objavi smo hoteli biti tista kul učiteljica zgodovine, ki postane prijateljica z vsemi v razredu (kolikor nam je ratalo, sami presodite). 

Danes bomo zavihali rokave in zagrebli vse do semena v zemlji. Ker si ne znamo predstavljati bombaževca brez googlanja, se bomo razpisali o tej, zelo žejni rastlini.

Bombaževec (gossypium) je v žlahti našega hibiskusa. Raste v obeh Amerikah, Arabskem polotoku, Iranu, Uzbekistanu, Indiji, Pakistanu, Kitajski, Egiptu, Turčiji… V najtoplejših krajih se seje že februarja, povečini pa maja ali junija. 

Za rast rabi veliko vročine, pa tudi vode, kot en paradajz, bi rekli.  In ker podnebne spremembe delajo veliko zmedo, je v določenih krajih potrebno umetno namakanje, v rastlinjakih pa bombaža ni možno sejati. Tu se pojavi zagata, saj vodo potrebujejo nasadi, ki dejansko dajo hrano in sami ljudje, ki od prodaje bombaža živijo (o tem naslednjič).

Cvet se pojavi po dveh mesecih. V treh tednih se odpre in se iz kremaste barve prelevi v temno rdečo. Po treh dneh slave ta odpade. Kakor solata, za seboj pusti zeleno kapsulo, v kateri se skrivajo semena. Iz teh semen silijo dragocena bombažna vlakna, ki pijejo in pijejo ter se s tem daljšajo in jačajo. V kapsuli je fešta!! Vse brni in, kakor pišček v jajcu, sili proti toplemu soncu. Kapsula se čez nekaj dni razpoči kot pokovka in ven pokukajo puhasti beli laski v stilu sladkorne pene (vaaaaaaau ↓). 

Specializirani kombajni poberejo septembra ali oktobra vse razen bilke (če bi ga pustili prosto rasti, bi bombaževec zrasel v drevo). Obrani pridelek so tisočletja čistili ročno, po iznajdbi ločevalnika semen od bombaža (cotton gin) pa je delo nežnik rok zamenjalo grmenje strojev. Danes se lahko bombaž očisti in zbalira kar na kombajnu. 

Očiščene bale potujejo v predilnice, kjer se vlakna razčese, poravna in stke v prejo, ki kasneje postane celica oblačila. Pri nas so najbolj znane Gorenjska predilnica, Beti, Lokateks in Litia. 

Kmečka logika je povsod ista: “stran pa ne bomo metal!” Za stranske produkte so našli 100 in 1 rabo. Na primer, semena gredo naprej v čiščenje (spet posebni stroji), kjer se ločijo od še pripetih, zelo kratkih bombažnih vlaken. Očiščena gredo naprej za krmilo ali olje. 

Tale kratka vlakna pa se znajdejo: 

  • v vatah, s katerimi si čistite ušesa (še malo pa jih bodo umaknili s trga) ali odstranjujete puder, 

  • v tovarnah za papir – ja, tudi iz bombaža se da narediti list papirja, 

  • kot filter v modrih kirurških maskah, ki smo jih imeli vsi priložnost sprobat. 

Če imate željo, o čem bi radi brali naslednjič, nam komot sporočite v komentarjih. Če ste posebno zadovoljili svoj radovedni apetit, nam pustite besedo tu spodaj. Ekipa, J&L.

Predhodna objava

Angleži se lepo oblačijo, ampak tu jim je pa zmanjkalo…

Naslednja objava

Skrivnost najljubše tunike se skriva v tem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Košarica
Prijava

Še nimate računa?

Ustvarite račun
Znižano

Na naši strani uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Close Popup
Nastavitve zasebnosti shranjene!
Nastavitve zasebnosti

Ko obiščete katero koli spletno mesto, le to lahko shranjuje ali pridobi podatke v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzirate svoje osebne nastavitve za piškotke.

Ti piškotki so potrebni za delovanje spletnega mesta in jih ni moč onemogočiti.

Tehnični piškotki
Za pravilno delovanje spletne strani uporabljamo naslednje tehnične piškotke
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Onemogoči vse storitve
Shrani
Omogoči vse storitve